Washingtonska nacionalna opera (WNO) je v petek napovedala prekinitev sodelovanja s Centrom za uprizoritvene umetnosti Johna F. Kennedyja v Washingtonu, kjer je gostovala od leta 1971. Vodstvo opere je v uradni izjavi navedlo, da si prizadevajo za sporazumno predčasno prekinitev pogodbe o pridružitvi in ponovno vzpostavitev delovanja kot popolnoma neodvisna neprofitna organizacija. Glavni razlogi za selitev so po navedbah umetniške direktorice Francesce Zambello upad prihodkov, odstopi donatorjev in spremenjen poslovni model centra, ki zahteva vnaprejšnje financiranje produkcij, kar pa ni združljivo z opernim delovanjem. Odločitev opere velja za najmočnejši umetniški upor proti potezam predsednika Donalda Trumpa, ki je v svojem drugem mandatu prevzel vodenje te osrednje ameriške kulturne institucije. Trump se je februarja imenoval za predsednika upravnega odbora centra, za izvršnega direktorja pa postavil Richarda Grenella. Pod novim vodstvom so uvedli vrsto spornih sprememb, vključno z obveznim izvajanjem nacionalne himne pred vsakim koncertom, cenzuro politično obarvanih del in celo načrti za preimenovanje centra po samem predsedniku, kar je povzročilo val odpovedi umetnikov in upor med pokrovitelji. Kljub trditvam Richarda Grenella, da je pobudo za razhod dalo vodstvo centra in ne obratno, so podatki o padcu prodaje vstopnic in nezadovoljstvu donatorjev jasni. Washingtonska nacionalna opera bo svojo spomladansko sezono skrajšala in predstave preselila na nove lokacije v prestolnici. To dejanje označuje prelomnico v ameriški kulturni politiki, saj simbolizira globok razkol med trenutno politično administracijo in uveljavljenimi nacionalnimi umetniškimi ustanovami.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.